Veselje v Hondurasu, kjer so po desetletju opazili ogroženo vrsto zveri

Visoko v honduraškem gorovju Sierra del Merendón so kamere posnele jaguarja. Ogroženo vrsto velikih mačk so na tem visokogorskem območju zaznali prvič po desetih letih.

Osamljenega samca so kamere posnele letos februarja v visokogorskem gozdu na približno 2.200 metrih nadmorske višine, piše CNN.

Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave (IUCN) jaguarji v obeh Amerikah živijo na zgolj polovici območja, ki so ga naseljevali pred desetletji. Največja populacija živi v Amazoniji, vse druge populacije pa so ogrožene ali kritično ogrožene.

Tudi v Hondurasu so jaguarji zaščiteni. "Krčenje gozdov in krivolov sta največji grožnji, zato si prizadevamo obvladati oboje," je za CNN povedal Franklin Castañeda, direktor organizacije za varstvo divjih mačk Panthera Honduras. Njihovi sodelavci so posneli fotografije v članku.

Veliko krčenje gozdov

Med letoma 2001 in 2024 se je površina gozdov v Hondurasu po podatkih organizacije Global Forest Watch zmanjšala za 1,5 milijona hektarjev, to je skoraj petino.

Glavni razlog za izsekavanje je pridobivanje površin za kmetijstvo, predvsem plantaže in pašnike.

Honduraška vlada se je zavezala, da bo do konca desetletja omejila krčenje gozdov ter obnovila 1,3 milijona hektarjev. V načrtu, poimenovanem "Ničelno krčenje gozdov 2029" so razglasili izredno stanje za zaščito gozdov in divjih živali. Načrt vključuje celo 8.000 vojakov v patruljah za odvračanje in preprečevanje nezakonitega kmetovanja in sečnje.

Jaguarji imajo zaradi krivolova manj hrane

Jaguarje ogroža tudi krivolov na njihov plen, kot so mali jeleni, južnoameriške divje svinje pekariji in legvani.

V gorovju Merendón pa so vidni znaki okoljskega uspeha. Gorski gozdovi so skupaj z drugimi tako imenovanimi oblačnimi gozdovi v Hondurasu zaščiteni že od leta 1987. Takrat so odločevalci prepoznali pomen gozdov kot ključnih vodnih zaledij za okoliške skupnosti.

"Takrat tega niso vedeli, danes pa vemo, da so s tem zaščitili tudi zelo pomemben življenjski prostor za jaguarje," je povedal Castañeda.

Nezakonite dejavnosti sicer niso popolnoma izginile, a se ukrep pozna. Organizacija Panthera in njeni partnerji so v zadnjih letih okrepili nadzor s patruljami čuvajev, foto-pastmi in skritimi zvočnimi senzorji, s katerimi zaznavajo zvoke pušk krivolovcev.

Uspešen je tudi program ponovne naselitve plena jaguarjev. Po navedbah Panthere se je krivolov zmanjšal. "Zdi se, da opažamo okrevanje velikih mačk na splošno," je dejal Castañeda.

Leta 2021 so po 17 letih raziskav na tem območju prvič zaznali pume. Opazili so tudi divje mačke ozelote, jaguarundije in margaje, kar pomeni, da na območju živi vseh pet vrst divjih mačk, ki živijo v Hondurasu.

Večina jaguarjev živi pod 1.000 metri nadmorske višine, "oblačni jaguarji" – tako so jih poimenovali zaradi življenja v gorah – pa so izjemno redki. Tudi v Kostariki in Mehiki so jih opazili le nekajkrat.

"Ni jasno, ali je razlog za to, da jaguarje opažamo na višjih nadmorskih višinah, novo vedenje ali pa smo ga prej spregledali zaradi nedostopnosti visokogorskih območij," je pojasnila dr. Allison Devlin iz Panthere.

V Hondurasu so zabeležili le tri primere jaguarjev na veliki nadmorski višini, zadnjega leta 2016. Da so jaguarja letos februarja spet videli, pa je po besedah Castañede izjemno. Goro, na kateri je bil jaguar, so s kamerami nadzorovali zadnjih 15 let, od tega 10 let neprekinjeno.

V gorovju Merendón ni stalne populacije, mladi samec pa je verjetno potoval po koridorju za divje živali med vzhodnim Hondurasom in Gvatemalo, ko je iskal samice.

Dve populaciji jaguarjev v Hondurasu naj bi bili majhni, 10–18 jaguarjev živi v parku Jeannette Kawas, med 20 in 50 pa v narodnem parku Pico Bonito. Premikanje med populacijami je ključno za ohranjanje genetske raznolikosti.

Prav zato pri Pantheri opozarjajo na nujnost zaščite habitatov na vseh nadmorskih višinah, tudi tam, kjer ljudje ne pričakujejo prehajanja ali teritorijev divjih mačk.

Pojav jaguarja visoko v honduraških gorah pa ni edina dobra novica, povezana s temi živalmi. Nedavni popis v Mehiki je pokazal 10-odstotno povečanje populacije divjih jaguarjev, s 4.800 leta 2018 na 5.326.

V Braziliji pa so prejšnji mesec na konferenci pogodbenic Konvencije ZN o selitvenih vrstah sprejeli nov mednarodni okvir za zaščito jaguarjev.

"Države, kjer živijo jaguarji, bodo zdaj sprejele pomembne ukrepe za usklajevanje in sodelovanje pri zaščiti te karizmatične vrste in njenega habitata, spodbujale sobivanje med jaguarji, domorodnimi ljudstvi in lokalnimi skupnostmi, izboljšale spremljanje populacij ter se borile proti nezakonitemu ubijanju," je pojasnila Allison Devlin iz Panthere.

Pri tem bodo nevladne organizacije sodelovale z državnimi institucijami. "Povezanost je ključna za prihodnost jaguarja," je sklenila Devlin.